Zasliševanje poniglavih pankrtov

Verodostojnost

 

Ljudje izdelujejo sečišča.
Ljudje jih malokrat dostojno prečijo.
Brez kolateralne škode ni
mogoče izhoditi dalje.

Ko prenehaš viseti v oblaku
nad očmi osebe nasproti,
raniš.

Klekneš, padeš.

Garnizije spominov se gostijo,
nadaljujejo.

Ljudje kopičijo neizprosnost.
Prepoznavajo drhtenje.
Šibkost. Poroznost.

Katarza nasičenosti.
Predpogoj izmuzljivosti.

Kvader teže odločanja
vržen med dvoje spolzkih
oči.

Ljudje ne želijo prenesti miru
preko nemih
besed.

 

 

Nebogljenost

 

Izza Urala si zajahal. Prevrnil koše z zeljem. Boš žrl svoje napake.

Preko neštetih mostov si razvnel. Se izkožil. Se zadrgnil do goltanca.

Boš popil Mezopotamijo. Javil, da si zmagal. Se izprašal, ali poznaš

vse svoje napake. Bruhal Majakovskega. Pozabil žebljičke v grlu.

Se čudil, kako še živiš. Kupuješ samo v izbranih bordelih. Spiš v preverjenih

burekdžinicah. Švicaš skozi prepoznana dihanja. Se boš izpraznil v

gosja jetra. Te je sram priznati, da si spolzel skozi lastno dlan.

Da, moj gospodič, dolgo vas že nismo videli. Dolgo že nismo čepeli

ob vaših gležnjih in lizali parket. Se sezuvali. Metali čokoladice pod

jezike vzburjenih dunajskih dečkov. Kdo si zasluži odprte možgane.

Ali je svet resnično bled šopek keramičnih vrtnic. Goltaj, da ne ogladniš.

Vogale štejemo in se nasajamo nanje, da bi se smilili. Nikogar. Siliš.

Hlastanje se razlega iz grl. Je tvoj jaspis izpadel iz glavnih oči. Morebiti

maske. Morebiti glodalci. Morebiti bit. Udarci. Jadikovanje. Okrog se toči

zlata tekočina. Znotraj smo nutrije. Kartamo za polovico tektonske plošče.

Dobro se zavajamo. Za nami prevrnjene kante rdeče pese. Mora biti

Hulk Hogan za vogalom. Nevzdržnost. Prekaljeni izničevalci romantičnih

sonetov. Streljamo na jastrebe. Ustrelimo grlice. Nekdo se ti bo zasmilil.

Nekomu boš izcuzal pljuča. Javljajo, da se neopaženo bližajo drobni

glodalci. Zavzeli nas bodo. Zaihteli. Se izločili iz igre. Tik preden triumfiraš,

odnehaj. Tako te ne bodo bolela kolena. Se ti ne bo cedil med iz vranice.

Brez sledi se boš lahko odplazil iz življenja in ruknil jelene v prazne kolke.

Naj padejo. Naj se zbudijo skozi srž. Škržati lapajo. Ovni buljijo. Vezalke

varajo. Mi plužimo po fasadah. Jadikovanje se komponira v sendviče. Je

besno, ker ga vsi zamenjujejo s paradižnikovim namazom. Lok.

Uperjen. Sentiment je varal modro obzorje. Zrasla so nam krila. Horuk.

Moraš vreti. Moraš shajati s kiborgi. Moraš marati razsute krone.

Nobeno mesto, v katerih živiš, ni varno. Lakmusov papir si. Vate se vpijajo

modrasi. Palamudijo filozofi. Streljajo traktoristi. Nihče ne bo popustil. Nihče

ne bo prepustil svoje čarobne travice drugemu. Katakombe se odpirajo.

Zakladi krožijo po nedotaknjenih dlaneh. Plavati v zlatu. Je še kaj udobnejšega?

Z brusnim papirjem terjati ljubezen. Z razbeljeno palico božati notranjost

človeka, ki ga ljubiš.

 

 

Matičnica

 

Kaj je tvoja mati?
Zaboj s strelivom.
Kaj je tvoja mati?
Razfukana notranjost.
Kaj je tvoja mati?
Izrod topničarjev.
Prostor brez sledi.
Tektonska plošča.
Kaj je tvoja mati?
Majhna povprečna
jazbina.
Zajamčen mesečni
dohodek.
Mleko brez maščobe.
Kaj je tvoja mati?
Cinizem, ki te
betonira.
Morski pes.
Fanatična molitev.
Izcedek nestrpnosti.
Kaj je tvoja mati?
Teritorij brez prehodov.
Pitbull terier.
Zrušena kapela.
Trk.
Tiho cviljenje.
Kaj je tvoja mati?
Jata.
Figura.
Stik.
Pad.
Jok.
Kdo si ti?
Njen
izpraskan
drob.
Kal.
Sonce.
Kdo?
Zajeban
danes.
Preteč jutri.
Nezamenljiv
vedno.
Si?
Njeno edino
ohromljeno
jajce.
Ti?
Vedno.
Dno.
Vedno nebo.
Vedno
čisto
vse.

 

 

Ko boš prišel na Svet

 

Človek poje človeka.

Človek s človekom v želodcu rigne.

Človek v človeku premakne svojo glavo.

Človek s človekom v sebi zapleše.

Človek v človeku zakoraka v nasprotno smer.

Človek s človekom pride do drugega človeka.

Človek, ki na svojem domu sprejme človeka s človekom v sebi,

odpre skrinjo.

Človek s človekom v svoji notranjosti debelo pogleda v skrinjo.

Notri je toliko zlata, da njegov sij zaslepi celo človeka

v človeku.

Oba se vznemirita.

Človek, ki gosti enega človeka in za drugega ne ve,

razširi svoje roke in reče: Pridi, vzemi, kolikor lahko odneseš.

In ne pozabi na svojega prijatelja.

Človek in Človek v človeku obnemita.

Malo jima ponagaja sluz in slaba prebava.

Oba rigneta in majhen človek v loku prileti iz velikega gostitelja.

Vedel si, da imaš Drugega v sebi, reče Tretji.

Drugi je vedno bolj lačen od Prvega.

 

 

Herkul je izgubil podvezico

 

Moj jezik ni igračkanje žalostnega postmodernista.

Pusti me pri miru.

 

 

Igle

 

Zakasnitev je tvoje naravno stanje.

Da se polulaš v hlače.

Da nikogar ne pokličeš, ko se ti strga vrv.

Zakasnitev te poboža in nabije v zid.

Urin se posuši in izpere.

Kri se posuši in izpere.

Zakasnitev te je preoblikovala v pičko,

ki čaka.

V pičko, ki si ne upa trzati.

Urin se izniči.

Kri se izvleče.

Življenje nadaljuje.

Pač.

Vedno več podplutb nosiš.

Vedno več majhnih nočnih živalic

te prestraši na smrt.

Dejan Koban (r. 1979) je pesnik, ki je vsestransko kulturno naravnan. Torej ima najraje vse tisto, kar je povezano z esenco lirike. Ničesar, kar duši in je konzervativno, ne mara. Ali morebiti celo sovraži. V rokah ima pesniške zbirke Metulji pod tlakom (samozaložba, 2008), Razporeditve (LUD Šerpa, 2013) in Frekvence votlih prostorov (LUD Šerpa, 2016) ter naziv Vitez poezije 2016.
Deli