Izbor pesmi iz pesniške zbirke Nebo pod vodo, ki izide letos pri založbi Litera.
*
reka:
povsem zajezila me je
*
tvoje staro telo
je
prekrhko, da bi ga ovila z jezikom
tvoje roke preveč
tresoče se, da
bi segle v besede in
tam obstale drugače
kot na fotografijah: zabrisane
lise, ki se ne zmorejo okleniti
druge roke
le mehčajo
ostre robove svetlobe na gubah
odeje
*
počasi odteka
voda
išče reže
v desetletjih roževine, ki
je zamašila odtoke : njega
zdaj umiva
le še navlažena rokavica
roka, ki je ne
primika on, in on
vodo odpre, ko si želi
glasbe
strmi, in prostor
se v njegovih očeh lomi
in vrača se, takrat
se mu peresasto telo raz-
raste
v štiri kovinske noge
ob oknu ne stoji, oprijema se
ga kot prah, in
rahlo pri-
kimava, skoraj nam
v pozdrav
nihče
ne vstopi:
zunaj tako diši, da
se njegovih vrat
ne da odpreti
*
ovita v zmuzljive, hipne pene
: brutalna moč
ves čas
premika meje
obale
*
on ni več ribnik,
nad katerega bi se sklonila in
v njem opazovala
svoj odsev, pokošena,
mehka trava je, po kateri beži
med telesi, ki jih ni
moč prepoznati, kaj
šele poimenovati, komaj
še pri sebi – ne
več ženska (ali moški)
niti spet otrok, prej
ataka(ma) izgub in izgubljenega
duha
: koga ljubiš, ko
ob tebi diha
in hodi
telo, pa ni več nikogar, ki
bi vedel, da je
to njegovo
telo?
*
potem : po-
zabila je njegovo ime – vanj
pa je pospravila
vse
besede
*
sam
po vsem
povsem
sam
da sliši-
ššššššš, ti-
ho, kako
žalost-
ne sence nosi
vate
*
: in tvoji roki, zdaj le še kamni-
ti puh
prah, ki poseda
zrak
*
zakoreninjena kot drevo in
drevo
(kavkaška smreka in omorika)
nekaj drugega in bližnjega, vsak
zraščen s svojo tišino –
pri čemer govoriti
(da se ne dotikata) pomeni govoriti
zgolj o robovih njunih teles, pomeni
pozabiti na bližine, v katerih se prepleteta
njuni senci : njena najljubša pesem
je
prah v zraku, na katerem zastaja
svetloba, njegova
telo, ki se zaplete vanjo
*
morje si, ki vstopa v led-
eno goro, jez-
era
bi jo že zdavnaj stopila, ti
ne, iščeš
in poglabljaš razpoke, tvoj hlad
jo nosi, jo bo nosil še
kot gmote ledu, dinamične
čeri, ki bodo rezale
najine plovne poti
*
vklenjeno v ledeni lesk
drevo ne čaka
odjuge: diha, poka
*
brez podrasti, zeli, tis-
ti pravi gozd, nedovzeten
za svetlobo, nobeno
drevo mu ni bilo nikdar
odvzeto: iz-
dihava globoko senco
