Za vse sam

 

Aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa! A se spomnite tistega filma, ko dva tipa tečeta pred policaji, Iggy Pop pa zadaj nabija tisti komad, da ti grejo kocine pokonci in misliš, da ti bo raztrgalo čreva? No, tak filing imam jaz, ko mi ob štirih zjutraj e-Toro nabije bitcoin za 12 odstotkov, prej pa me je prasec cel dan drkal v glavo in mi nižal vrednosti, da sem skoraj znorel!  Preklet pes smrdljivi! In potem mi folk govori: »Ti si preveč živčen, ti se preveč čudno obnašaš!«  

Mene jebe vse. Tudi internetna povezava v lokalu. Najbolj me pa razkuri, ko se stran noče osvežit in moram teči domov v peto nadstropje, da vklopim računalnik in da tista predpotopna škatla potegne informacije iz strežnika in sem spet na tekočem! Pa vi niste normalni! A vi slučajno veste, kje je Pop bar in kje so Čečovje? To sem enkrat tudi povedal kelnarci Tjaši in rekla mi je, da bo povedala šefu, da zrihta malo boljši net, ampak jaz mislim, da iz vsega skupaj ne bo nič. Bo ona kurac povedala šefu! Internet bo ostal na najnižji hitrosti, itak – ker je najcenejši, čeprav sem se večkrat ponudil, da zrihtam boljši router iz Avstrije in da to naredim zastonj, samo če nabavijo računalniške komponente. A mislite, da so jih nabavili? Sanjajte! Potem sem poskušal vsaj očistiti računalnik, ampak je bilo brez veze. Ni fore, da  čistiš programsko opremo na starih jajcih, ki imajo 2 giga rama delovnega spomina in procesor iz dinozavrovih časov! Da popizdiš! Ampak tako je to, če živiš na Ravnah na Koroškem! 

Še bolj pa mi grejo na jetra moji tastari. »Kdaj si boš zrihtal kakšno normalno službo?« Jebo mast, da v življenju še nisem imel normalne službe. Nekaj časa sem v trgovinah prodajal telefone. Vi bi morali videti, kakšne scene so bile to. Tisti stari fotri, ki pridejo s petsto let staro Nokio iz leta 1998 in hočejo imet androida! Enkrat se spomnim, da je prišla ena stara mama in je hotela za vnuka nabavit najnovejši internet. Skoraj sem crknil od smeha. »Evo, tu ga imate gospa, ni problema, samo malo počakajte, da ga zapakiram, pa da ga ovijem v celofan in da dam še mašno za na vrh!« Ha- ha,  folk je res za cajtom! 

Ampak razlagal sem vam o mojih službah. En mesec sem delal pri komunali kot smetar, ampak itak, da mi na začetku niso povedali, da bom delal kot smetar. Ne, na vabilu za razgovor so napisali: vzdrževalec cestnih odsekov. Sprejel sem delo in potem sem imel »vzdrževalca cestnih odsekov« – vsak dan sem se z dvema psihopatoma, Damirjem in Tonijem, vozil po avtocesti in pobiral povožene živali. Ona dva sta to počela čisto normalno. Jaz pa tega nisem mogel. Nikoli se nisem upal izstopiti iz tovornjaka. 

Kmalu po tistem sem začel v hipermarketih promovirati vina. Saj poznate degustiranje v trgovinah? No, evo, to. Vsako jutro sem postavil kartonasto stojnico in ponujal vino v kozarčkih. Itak, da ni noben hotel piti. Kdo bo ob devetih zjutraj pil vino na štantu, vas vprašam. Spomnim se, da je bilo dolgčas za popizdit in nikjer ni nikogar bilo. Zato sem spil prvi kozarček iz radovednosti. Drugega sem spil, da se res prepričam, ali je zadeva res tako ogabna. Bila je res za kozlat, ampak se je dalo pogoltnit. In potem sem spil še enega in nato še enega … Ob dvanajstih sem spil že skoraj liter vina. Bilo je še kar zabavno, moram reči. Tudi jezik se mi je razvezal in dolgo sem se pogovarjal z neko študentko, ki je v trgovini delala na napotnice in je v moji bližini zlagala izdelke na prodajno polico. Vmes sem šel trikrat odtočit in prodajalke so bile vse nasmejane in so mi večkrat pomahale. Vse se je odvijalo normalno. Seveda me prodajalke niso videle, ko sem pil. Bi me pa skoraj dvakrat dobila njihova šefica, ki je bila tisti dan ful nataknjena in se je stalno šetala okrog moje stojnice! Potem se spomnim, da sem naredil neki čuden gib in sem izgubil ravnotežje, tako da sem se nerodno ujel za mizo. To še ne bi bil problem, ampak ravno takrat sem imel tam postavljene tri buteljke belega vina. Faaaaaaaaaak! Vse steklenice so zletele po tleh in se razbile. In to sredi trgovine, točno tam, kjer strežejo kruh in kjer je bilo največ ljudi! Cela štala, vam povem. Itak, da je bila prva na prizorišču šefica. Kot da bi čakala iz zasede! Začela je kričati name, kaj počnem in da me noče več videti. Pa da naj takoj izginem iz njene trgovine. »Vi ste pa pijan!« se je drla. »Sem vas že dve uri opazovala!« Še tisti dan je klicala na mojo firmo in zahtevala, da me zamenjajo. Ampak bolj profesionalno se ne bi mogel zajebati, odpoved sem dobil kar po telefonu. 

Jebiga, takšne službe niso zame. Jaz sem narejen za nekaj več. Pa ne mislim, da sem kaj več od drugih! Samo za to gre, da imam vizijo. Res, da mi gre trenutno slabo, ker imam večino keša naloženo na kriptoborzah, ampak vsaj za položnice je. Tudi Bill Gates in Elon Musk sta začela iz ničle. Mogoče ne veste, ampak Bill Gates si je od svoje babice sposojal denar, da je lahko plačeval najemnino za svojo garažo, v kateri je kasneje razvil čip z enosmernimi diodami. Ja, tako je to. Na začetku je treba biti skromen in veliko požreti. To ljudem stalno dopovedujem na svojem blogu: vsake stvari se je treba lotiti s pravo strategijo! 

Na začetku tudi jaz nisem imel prave strategije. Verjel sem, da je družbo mogoče spremeniti. Bil sem zagret internetni aktivist. Fajtal sem se na raznih forumih in poskušal prepričati ljudi, da je treba zgraditi boljši svet in ga s skupnimi močmi izboljšati. Spomnim se enega legendarnega fajta. Tema je bila komunizem. Jaz sem zagovarjal tezo, da je bil komunizem slab, ker so komunisti ljudi pošiljali na Goli otok in jih posiljevali s proslavami, kjer so morali peti slovanske pesmi. Ampak potem so me Darkskies, Lord of the trolles in Woman4you obkolili in sem se komaj izvlekel. God_of_ cringe je rekel, da je demokracija slaba, ker je prinesla droge, in Fery Duuurk je potegnil z njim, Woman4you pa je trdila, da je demokracija najslabši možni sistem v zgodovini, ampak boljšega še nismo iznašli. Pojavili so se še neki drugi tipi, za katere mislim, da je bil za njimi Lord of the trolles (s spremenjenim username-om), ampak nisem čisto ziher. Potem sem napisal argument, ki sem ga našel na Redditu, da je komunizem dober kot ideja, v praksi pa ni izvedljiv. Ganjakmet je napisal, da bo kapitalizem uničil podnebje in Krof Drakula je zavzel stališče, da je treba reševat stvari v smeri višanja davkov na fosilna goriva. Jaz sem se seveda postavil totalno nasproti in sem napisal, da so si podnebno krizo izmislili indijanci, ker bi radi dobili nazaj svojo zemljo in da je vse to zarota nekih starih hipijev. Okej, mogoče sem malo pretiraval, ampak je bilo že prepozno. Ogenj je bil v strehi! Da sem tak in tak, da se ne znam argumentirano pogovarjat in tako dalje. Imeli so me že stisnjenega v kot in malo je manjkalo, da bi priznal svoj poraz. Javil se je celo Mrki Flow, ki se drugače nikoli ne javi, in napisal še kar dolg post, v katerem je zagovarjal teorijo o Marxu in ker jaz nisem nikoli bral filozofskih knjig, sem bil kar v riti. Ampak potem sem na youtube-u našel govor proti komunizmu in sem jim napisal tak shitpost, da so bili čisto paf. Čisto se mi je strgalo, pisal sem ga celo noč. Dodajal sem in dodajal, tako da je na koncu post obsegal deset strani A4 formata. Napisal sem jim da, ne morejo z nekimi praznimi argumenti poraziti nekoga, ki ima na internetu takšno kilometrino kot jaz. In da si naj preberejo še nekaj knjig, ker v bistvu sploh niso prišli do jedra problema, kaj šele, da bi znali najti rešitev. Čisto sem se razpisal. V svoj post sem natrosil tudi nekaj linkov, kjer si lahko pogledajo, če mislijo, da nimam prav in povem vam, čisto nobeden ni zasikal nazaj. Čista tišina! Mogoče tudi zato, ker sem uporabil veliko materiala iz nekih pravniških sajtov in sem jih čisto prestrašil. Folk prestrašit je zelo lahko. Takoj, ko začneš navajati neke zapletene člene iz ustave, nobeden več ne upa odpret ust.

Drugače pa vam odsvetujem debatiranje na forumih. Jaz sem se trudil kakšno leto, ker sem imel upanje, da se bodo stvari postopno izboljšale in da bodo Lord of the trolles, Darkskies in Woman4you spregledali in prišli k pameti. Ja, ampak niso, ne. Zato sem na koncu- hvalabogu- vse lepo poslal v kurac in za vedno zapustil debate na forumih. Naj se drugi ukvarjajo s takšnimi primitivci, jaz se ne bom!

Brez veze se je prepirati. Namesto tega je treba početi nekaj drugega. Treba je spajati nove tehnologije, treba je izumljati anonimne materiale. Treba je razvijati blockchaine. Okej, to je kar komplicirana zadeva, tudi sam sem še nov na tem področju, ampak se trudim. Zaenkrat si delam osnovo. Imam precej knjig o programu C ++ in o Amirju Taakiju, ki je s svojimi hekerji med sirsko vojno razvijal lastno kriptovaluto. Pa redno spremljam, kaj delajo modeli na platformi Altcoin in na Quori, tako da sem zelo nakonektan, to mi lahko verjamete.

Zato bo tudi meni nekega dne uspelo. Uspelo mi bo vzpostaviti infrastrukturo, da bom sam začel rudariti z informacijami. Potem bom lansiral svoje kripto kovance in se znašel na e-Toru! Takrat bom pa jaz car in bom vsem drugim jebal mater! Še najbolj pa bom jebal mater tisti zoprni Štamulički iz Zavoda za zaposlovanje, ki me pošilja na neka bolana izobraževanja o zaposlitvi. Kot da sem bebo! In ki mi stalno grozi, da mi bo ukinila socialno! Ta ženska je res hudobna. Spomnim se, kako je zavila z očmi, ko sem ji povedal, da se ukvarjam s kriptovalutami. Stari, to bi res enkrat rad videl, da naraste Bitcoin na 60 000 dolarjev in se na mojem računu prikažejo milijoni. Potem bi ona videla božiča!

Vsak dan bi ji hodil težit. Točno ob osmih zjutraj, ko bi odprla svojo pisarno. Na koncu bi jo tako izčrpal, da bi me prosila na kolenih, naj jo neham nadlegovati. Ampak jaz bi ostal kul. Ne, ne bi se razburjal. Malo bi si popilil nohte, si poravnal suknjič in jo vprašal, če izgledam kot prašič. In ona bi itak rekla, da ne. Jaz bi nekaj časa čakal, kot da je nisem slišal, potem bi jo pa zabil: »Ja, zakaj pa potem z mano ravnaš, kot da sem prašič!« To bi ji povedal. In potem bi ji lepo razložil, da nimajo vsi stricev in tet, ki jim zrihtajo službe v javni upravi, tako kot njej. In naj mi prosim neha nakladat, da smo vsi enaki! Ker nismo! Eni smo za vse sami! Drl bi se kot žival. Potem bi se ona vrgla na tla in bi se začela cmeriti, jaz pa bi mirno odšel iz njene pisarne hladen kot špricer. Ja, točno tako bi se to zgodilo!

Drugače pa se ne bi postavljal s svojim bogastvom. Čeprav bi imel milijone! Okej, mogoče bi si nabavil dve leti staro Teslo 4000 Ios (generacije ypsilon) in vilo na Cipru, kamor bi hodil na počitnice čez poletje. Ampak še zmeraj bi živel na Ravnah na Koroškem. Čisto lagano! Edino, kar bi naredil, bi bilo to, da bi uvedel kripto valute za celo Koroško. Pa da bi dosegel to, da bi se na Ravnah vsako leto odvijale mednarodne kripto konference. Fak, stari moj,  to bi bilo res noro! In potem vidiš Ravne po desetih letih – mesto prihodnosti! Dvestometrske stolpnice, podzemna železnica, leteči avtomobili. In povsod roboti in računalniki! Kakšna scena bi to bila! Kot iz kakšnega znanstvenofantastičnega filma! In kako bi tiste glupe ljubljanske srajce gledale vse to. Si predstavljate to? Nič ne bi štekali. Ha-ha, evo vam, žabarji zafnani, to vam vračamo, ker nam niste hoteli zgraditi avtoceste!!!

 

Kazimir Kolar je pisec. Leta 2016 je pri založbi Litera izšel njegov roman Glas noči, ki bo v naslednjem letu preveden v italijanščino. Živi in ustvarja v Zalogu pri Ljubljani.
Deli