11
When tha ship goes down ya better be ready … (Cypress Hill)
– Prokleti kurac! Kaj ti pri tem ni jasno? Kaj?
– Ne skrbi, saj štekam, nea se razburjaj zdaj!
– Kaj se ne bom razburjal! Imaš nalogo in je ne nardiš, kot se zmenimo. Kaj je zdaj tu nejasnega? Kaj si fukjen ali kaj?!
– Saj sem ti že povedo. Pa bom še enkrat. Nisem ga mogo. Smilo se mi je. Pizda.
– Prokleti šlatek! Zato pa moram vse sam na koncu! Še moja stara mati je pravla: ”Če hočeš, da je kaj narejeno, moraš to naredit sam!” In je imela prav, ne, Džoni!?
– Glej, saj bom porihto. Nisem zaj hoto, da bi ti ali pa kdo drug …
– Ne, zdaj bom jaz. Ti se boš naučo, kak to gre, oni pa bo gor plačo še za vse dodatne dni prdenja, ki si mu jih ti tako velikodušno podaro! Iz kože ga bom sleko, pizda mu materna.
– Ivan, res, oprosti. Ne bo se več ponovilo.
– Pa kak se ti je zasmilo?
– Ja, pač jamro je, da ma družino, pa da ni mel nič pri tem, pa da so to igre med ministrstvom in med dobavitelji …
– Kaj sem ti reko? Ne sprašuj! Imaš informacije, ukrepaj. Jasno je, da ti jih je natroso, če si pa totalni burek. Saj če te že človek v fris pogleda, vidi, da imaš dve celici za totimi okami, imbecil prokleti! Zdaj bodo pa mene drkali, zakaj ni urejeno! Drek se dol zliva, razumeš?! Dol!! Nikoli gor!
– Ja, razumem, šef.
– Dobro je, fanta, dajta se malo umirit zdaj. Toni vama bo zdaj zrihto eno dobro eksotično masažo, pa bo …
– Hvala, Toni, majstore, ampak najprej biznis!
– Okej, seveda, Ivan, pardon.
– Resno ti pravim, Džoni, ne moreš to tak zajebat. Zdaj je tudi moja kredibilnost pod vprašajem. To so stvari, ki jih noben drugi ne bo naredo. Moramo pa bit zanesljivi. Če ne, bojo nas zjebali. Takoj. Ker smo očitne tarče. Poslušaj me zaj. Država je razpadla. Stari so znali red držat, toti novi pa so totalni bureki in idioti. To bo še deset let, preden bodo naredili red. Do takrat je naš cajt, razumeš? Pol bo pa vsega konec. Hotli so demokracijo, mamo pa anarhijo. Tak ti je to. Hvala bogu za nas, ker je dnar v tem. Samo tudi v anarhiji se moramo mi, ki to izkoriščamo, držat pravil. Za nas ni anarhije, jel jasno?!
– Jasno, šefe!!
– Pravilno!! V anarhiji drugih moramo mi jebeno dobro vzdrževat hierarhijo, da ohranimo sistem.
– Se strinjam!
– Kako pa je kaj z Dinotom?
– Kako, kaj; še vedno je doli, v Jugi …
– Kaj ga je pičlo, pička mu materna? He, he …
– Ja, saj veš, da …
– Ja, ja, samo jebem te malo …
– Evo, pubeca, šampanjec na ledu za vaju!!! Diana! Pridi malo …
– Sedi, Toni! Ga bomo skupaj spili!
– Hvala, Ivan. Res smo veseli, da si na obisku. Kaj si razlagal o Dinotu? Že dolgo ga nismo vidli tu …
– Se spomniš one zgodbe s pedofilom v avtu? Ko jo je pred meseci razlago, ko smo bli tu? Tam v tistem kotu smo sedeli …
– Ja, v bistvu sta bla foter in hčerka, če se prav spomnim … in vi ste se zabili v njun avto …
– Ja, to, ja … štopštange …
– Točno! Štopštange. In, kaj se je pol zgodilo? Ima Dino kaj s tem?
– Jah, meni ni dalo mira, kot se verjetno spomniš, pa smo potem malo firbcali naokoli, da zvemo, kdo bi toti kurc lahko bil. Ker vse prenesem, samo to, da se kdo na froce spravlja, to pa res ne …
– Pa še v familji, pizda mu materna!
– Ja, saj je vseeno, ali v familji ali se nad tujimi izživlja, oboje je nekje enako odvratno, no … Kakorkoli, poskušali smo pridobit kakšno informacijo o tem tipu. Pa nekaj časa ni blo nič. Je pa zgledal kao nek učitelj al pa uradnik, ne, Ivan?
– No, mene iskreno boli kurac. Če hočejo tak doma met, pa naj majo. Mene tud nihče ni vprašal, ko sem odraščal, če se strinjam z metodami mojega starega, pa tudi kasneje pri rejnikih ne. V družini velja samo družinski zakonik in piše ga tisti, ki je glavni.
– Ja … no, jaz pa Dino nisva mela mira. Ampak sva iskala in spraševala naokoli, pa itak noben ni mel pojma. Saj tudi ni neke baze podatkov, kjer bi lahko recimo našo seznam pedofilov. No, mogoče je Udba svoje čase mela kake podatke, ampak tisti so potem končali na Golem otoku ali pa pod rušo. Tak, da sma bla v temi, malo pa sma tudi že pozabla. Pol pa sem jaz totega tipa slučajno vido v Kviku, s tamalo, pa z neko babo, se je kasneje izkazalo, da je žena. Pa sem lepo šel za njimi. So šli na bus na Titovi, pri Žoharju so ven stopli pa potem šli peš dol na Pobrežje, po Nasipni, pol pa na levo. Tam v enem od onih majhnih blokov doli so stanovali. Nisem pa mogo v blok za njimi, bi bilo že preveč sumljivo. Ker tip je vsake toliko že nazaj proti meni pogledoval. Taki kurci, ko majo kaj za bregom, so skoz na preži, vem, kak je to.
– Ja, v našem fohu je to običajno, he, he.
– Ja, pa še nisem bil prepričan, da se slučajno tip ne spomni naših fac. Takrat je bila noč, ko smo se kušnili ob cesti, samo mogoče si nas pa je vseeno zapomno. Če smo si mi njega, si je on tud nas. No, potem sem pa Dinotu povedo, kar sem uspel ugotovit, pa se je on loto zasledovanja. Ugotovil je, da je mala na tisti osnovni šoli tam blizu, pa da ma mlajšo sestro, ki tud hodi v šolo, žena pa da dela na pošti. Tip pa je bil nek trgovski potnik ali nekaj podobnega, torej dosti se je vozo okoli s tisto svojo kripo, ven iz mesta, tak da mu nisva sledila naokoli, mislim, izven mesta. Pa nea morš verjet, da je tip lepega dne, ko je Dino stal tam na drugi strani ulice, pa malo firbcal, kar tak, meni nič tebi nič prišo dol, pa ven, in naravnost do Dinota. Zvečer je blo, al popoldan, saj veš, zima in kratki dnevi, tema se je skratka delala, tip pa direktnega k Dinotu. Valjda je bil Dino šokiran, oni pa ga je menda takoj napado, da ve, kdo je, pa da naj pusti njega pa njegovo družino pri miru, ker bo drugače javo policiji tablico avtomobila, s katerim so se zabili vanj. Si morš mislit? Zapomno si jo je takrat. Al pa je Dino bil dovolj nor, da je tam zraven, pri bloku parkiral, pa ga je tip samo sprovociro, pa si zapomno v bistvu le avto, tablico pa mu je bedak prineso na pladnju pred haustur. In ne samo to; reko mu je še, da dela za neko ministrstvo, kao notranje al nekaj podobnega, menda celo za tajno službo in mu začel grozit, da ve, da smo bli mi takrat v goši na šmuglarski furi in ga bomo vsi grdo najebali, če se bomo z njim špilali.
-In?
– Ja, Dino je popizdo, pa še prestrašo se je, da bo tip res javo policiji al kaj jaz vem kaj naredo pa nas vse zjebo. Pa se mu je pa menda čist spipalo. Onega je zgrabo in ga zvleko za avto, ki ga je imel tam parkiranega. Tip se je seveda upiral, pa tud dret se je začel, tako da je Dino nekako v sili, ko ni vedo, kaj te naj, tipa zgrabo za glavo in ga parkrat vžgal v tisto štopštango … razbil mu je čelinko …
– Štopštango …
– Ja, štopštango, ja.
– Pizda …
– Pol ga je hitro not v kuferaum zbaso, pa zaprl pokrov in potem direkt za volan, pa po gasu.
– Jebenti!! Pa ni blo prič?
– Ja, menda ne … čeprav pol je celo reko, da se mu je zdelo, da ena od tamalih gleda skozi okno … Ne vem, no, tak je reko, saj veš, težko zdaj objektivno gledaš, kaj je blo res in kaj ne … skratka, Dino v avto, gas do daske in do mene na Studence. In pol mozgava gor pri meni, kaj naj nardiva. Nič, pravi Dino, pokličiva Ivana, on bo vedo, kaj naj …
– Ja, mene sta pol našla, pička vama materna!!
– Ja, kaj pa naj bi nardila?! Ti imaš izkušnje na tem področju …
– Ja, to je res … Nič, reko sem jima, znebita se avta in trupla. V Dravo al v kak ribnik al nekam pač. Ampak ločeno. Najboljše, da vzameta kak daljši drot, ga napleteta skozi nekaj zidakov, pa vse skupaj navijeta okoli trupa. Potem pa v kak ribnik. Da ga ne nosi okoli, pa da ga ne dvigne, ko se napihne. Le na dno z njim. Pa v takega, kjer ne lovijo rib. Pa sta me poslušala in ga res fuknila v neki ribnik tam nekje v Goricah.
– Bemti!! Pa avto?
– Tablce sva odšraufala, pa ga peljala gor na Pohorje in fuknila v nek divji odpad.
– To ni blo najbolj pametno, sem vama povedo. Ampak jebiga, zdaj je pač tam. Saj ga ne bo noben več našo. Cigoti so ga že zdavnaj olupili do amena. Za Dinota je pol bil problem. Če je oni slučajno res delal za ministrstvo, ali pa če si je kdo zapomno njega ali avto ali tablico, katera od tamalih recimo, čeprav jima je uslugo nardil, ampak saj veš, nikoli ne veš … no, ga je blo treba čimprej iz Slovenije spravit, je bil prevroča roba. Še isto noč smo ga lifrali na jug. Mi do meje, pa čez v Varaždin, od tam dalje pa so ga neki moji kontakti peljali dol naprej v Bosno, pa dalje … To je najboljše, doli je kaos, tam te noben več ne najde.
– Pa ga je kdo iskal?
– Koga? Dinota ali onega pofukanca?
– Ne vem, oba v bistvu, he, he …
– Vido sem neki oglas, da je pogrešan, pa nič kaj več. Mislim, da je doma vsem odleglo. Dokler si mati ne bo podobnega našla. Al pa še slabšega. Saj vemo, kak to gre. Če je baba rojena za psihopata, je pač rojena za psihopata. Upam, da smo pupama dali vsaj par let, da prideta k sebi.
– Ja, res je, mati je sigurno vedla, kaj se dogaja. Pasivni del tandema.
– Še njo moramo fentat!!
– Pa kaj še?? Da bosta pupiki pol v reji?
– Ju bom jaz posvojil!!
– Ti, Džoni?? Tvoj zadžankirani brat pa jima bo mama?? Bolj si fukjen, kot sn si mislo …
– Pa saj se malo hecam.
– Boljše, ja.
– Dobro, dovolj zdaj teh nebuloz. Kar je pri vsej zgodbi za nas pomembno, je to, da smo ostali brez enega člana. In zdaj rabimo novega …
– Jaz mam eno idejo, če vama smem predlagat …
– Reci, Toni.
– Njegov brat, mlajši brat, Pero al kak mu je že ime … isti mrgan je kot Dino, če ne še večji. Zadnjič, ko so bli tu, sem že itak mislil, da je rojen za taka dela. Ni ravno možganski kirurg, če se razumemo.
– Ah, ne podcenjuj tega kšefta, moraš tud tu met klikerje na pravem mestu.
– Hoto sem rečt, da verjetno ne bo nekih težkih študijskih smeri ubiral …
– Ja, razumem, saj nisem glup.
– He, he, preveč se razburjaš, Ivan.
– Čuj, Džoni, daj malo ti naveži s tem mulcem kontakt. Ti si si bliže s to ekipo. Naj pride na pogovor enkrat. Pa ne ga prestrašit, jasno?
– Jasno, šefe!
– Aja, pa ko smo že pri tem, dolžen si mi še nekaj čukov mark.
– Ja, Ivan, vem, saj delam na tem.
– Okej, fanta, grem jaz malo punce porihtat. Diana, pička ti materna, pridi sem!!!
– Ajd, Toni! Hvala za pijačo! Džoni? Si me ču? Dolguješ mi!
– Glej, saj vem. Nekaj robe sem nabavo, pa dalje zdilal, zdaj so mi pa eni dolžni. Bom jih privil, pa pokasiral.
– Ja, le privij jih, ker če ne, bom jaz tebe privil, saj veš, kak to gre …
– Glej, bom porihtal, ne skrbi. Bom jih stisno, da mi vrnejo. Predober sem pa me pol vsi jebejo, prokleti džankiji. Misliš, da so neki dilerčki, v resnici pa vse ponucajo za sebe pa za pičkice. Prokleti …
