zvečer se svet izprazni
in slišiš pojedino
z drugega sveta
stopiš iz visoke škatle
kjer živiš
in tvoje noge
kot jadrnica zarežejo
v polje
nebo se polni z žerjavico
in temnimi oblaki
nabreklimi
od dežnega mleka
kristalna črna voda
potočka te spremlja
v ravniji liniji in poroča
v mraku skriti verigi
angelov navzgor
v daljavi luči škatel
in avti brez ljudi
ki vozijo po širokih cestah
ko hitiš na pojedino
ko hodiš neskončen hod
skozi prazen svet
pod kupolo svojih prsi
razširjenih da sprejmejo
izpraznik v katerem
bo odmeval
zvok pojedine.
