Kako dolgo lahko zdržiš tako?
V polsnu bel keramični umivalnik.
Nanj pada predirna svetloba.
Nismo, kar smo. Smo,
kakršne nas vidijo drugi.
Na zeleni travi zraven
nago žensko telo.
Iz trebuha ji žari sonce.
Prime te za roko on
in potegne k sebi.
Snop rumene svetlobe
preplavi vajini telesi.
Sta voda,
s katero umivata
drug drugemu
utrujene veke …
vedno blizu, nikoli tam
… v spominu …
oba mlajša in nežnejša.
Vsak obraz, ki ga kažemo,
je v tistem trenutku pravi.
