Tina Knafelc: Za vedno mlad (Založba Fran, 2023)
Za vedno mlad je pesniški prvenec Tine Knafelc, pedagoginje in glasbenice, v katerem se avtorica prepusti svojemu strahu, bolečini, žalosti, a hkrati svetlobi, upanju in pričakovanju večnosti. Knafelc motri bolečino, jo razkosa, secira in nazadnje razprostre v nekakšno svojstveno lepoto, v glasbo. Pesmi se gradijo skozi trpko, a neposredno pisavo, ki stremi h končnemu cilju – najti mir, v katerem bo avtorica lahko blažena in se življenju smejala v brk, kot to počno čudaki oziroma ljudje, ki jih ni strah trpljenja in spokojno, z nasmehom čakajo smrt. Preizpraševanje mej minljivosti vodi mestoma v binarne rešitve, v belo in črno, v bodisi poljubljanje bodisi grizljanje, vendar z zavedanjem, da kdor vztrajno (in trmasto?) čaka, na koncu dočaka poljube. Pred bralstvom se živo odvijajo podobe in načini minljivosti – Kar izpij, izpij vso mojo kri!, ki učinkujejo kot sproščanje nakopičene nemoči in jedko kljubujejo tistemu, česar avtorica ne zmore ali ne želi imenovati. Navsezadnje, ko že misliš, da ti ne bo treba več pisati, se pojavijo besede, ki ti s trni parajo želodec, dokler jih ne izbruhaš. Zdi se, da je v tem primeru tišina sicer najmanj boleča izbira, vendar se izkaže, da je potreba po izražanju premočna, celo nujna, saj ponuja tudi drugačno perspektivo – ljubezen. Ne nazadnje beseda mora se roditi, čeprav se nam lahko zdi že jutri vse brez veze. Kljub neposrednemu tematiziranju žalosti in bolečine pesniškega zvezka Za vedno mlad Tine Knafelc ne gre razumeti skozi izraz temačnosti: njen jezik je katarzičen, mestoma samoironičen in igriv, saj se iz nje tudi smeh razlega, vesela sem princeska, rega rega.
