Nono

Nono
Nono

***


Pod rumeno rjuho, ki spominja na tiste nagrbančene
iz moje otroške sobe, te zarana zbudi zarja
jesenskega dne. Pred tem je sonce
nekje na sredi med nama. Na vzhodu.


***

O Sagradi Familii bi lahko pisal moj nono, če bi bil kot mladenič kdaj šel v
Španijo in Mehiko povezujeta jezik in tortilije, čeprav si niso niti najmanj
podobne poteze podobnih otrok proizvedejo podobne risbe
oblakov počasi ne bom več
spoznal je, da je točka krogla in ne
sfera obdaja
jajce je skrito za tanko plastjo blata in
iztrebkov ne vojnam več na njivah, ampak ob sprehodu
po ulicah se širi novica o zbiranju sredstev za
uboge freske, skrite za gradbenim
odrom.


***

Nedavno nazaj mi je nono zjutraj grel mleko

in namešal kakav.
Zadnja leta sem ga hranil jaz.

Z njegovimi kuharskimi geni.

***

I will finally
get to touch
your new
turf and
mourn.

Jernej Grlj (1999) je Primorec, doktorski študent matematike na University of Southern California v Los Angelesu. V prostem času bere in piše poezijo, pesmi objavlja na spletnih portalih LUD Literature, KUD Logosa in Vrabca Anarhista (ob prejemu Župančičeve frulice), v reviji Zvon in v časopisu November.
Deli