Ana
Ana,
tvoja Ljubezen je večna.
Vsemu, kar je zapisano v krvi prednikov,
daješ nov, ljubeč zven.
Iskrena, kot otroška duša,
čista, kot vonj jutra.
Ana,
tvoja Ljubezen je večna.
Sidra se v srca vseh,
ki vedo, ali pa so …
vsaj za hip,
uzrli tvoj dih.
S ponižnostjo jo prejemam
in širim – v dalje vseprisotnega.
In zato sem.
Prehajam
Prehajam svetove, ki jih ne poznam.
Samoten ocean, poln še neimenovanega.
Bučno valovanje spominov, modrost preteklega.
Kje sem? Samo sem.
Pojoča angelom o ljubezni,
ki zasidrana v globinah duše
čuječe čaka.
Iščem in omahnem.
Solz že davno ni več.
Prihajajo le večni iskalci svetlobe,
da bi odšli. Za vselej.
Minljivost
Pretkana sopotnica življenja.
Nemo, neznatno se pojaviš
in si vzameš najslajše –
sočnost in srž življenja.
Vzameš vse, brez milosti in besed.
In vedno znova se vračaš …
Za teboj ostaja le sled spominov
in neizživetega …
v večnih solzah tistih,
ki ostajajo.
