OSEBE
Zoja, 27 let
Prodajalka, 37 let
Gospa, 56 let
Varnostnik, 49 let
Zoja vstopi v trgovino. Po prostoru odmeva zvok božičnih pesmi in trušča polne trgovine – divje skeniranje izdelkov in histerično potiskanje vozičkov, klepet nakupovalcev in metanje stvari v košarice. Zoja gre hitro mimo oddelka s sadjem in zelenjavo. Zazvoni ji telefon.
ZOJA: Prosim? Mami, je kaj nujnega? Te lahko pokličem nazaj? Nimam časa zdaj veš, sem v trgovini in kupujem stvari za begunce. Da bodo imeli lahko božično večerjo. Ja, pridna sem ja. Te pokličem potem. Adijo. Odloži telefon. Ok, najprej toasti. Če jih je noter 20 in vzamem 10 paketov je to 200 kosov. Po moje bo dovolj. Hm, kaj pa če bi raje vzela ta nek proteinski kruh, ki ga ni treba pogret. Ampak je kar drag, bom vzela kar ta beli toast. Ok, kaj še imam na seznamu? Čaj. Kamilični, planinski, sadni. Zeleni? Ma ja, da jim bo bolj domač okus. Pa še metin. Iz hladilnika nič ne rabim, to se bo vse pokvarilo. Kje so že konzerve in riž?
Zoja opazi prodajalko in pristopi do nje.
ZOJA: Dan, se opravičujem, ker motim. Zanima me, kje točno že imate konzerve pa riž? Veste ne hodim veliko v trgovine, danes pa sem naredila izjemo zarad beguncev, saj veste.
PRODJALKA: Drugi oddelek na levo.
ZOJA: Joj, najlepša hvala, ste mi zelo pomagali!
Zoja pride do police s konzervirano hrano.
ZOJA: Kaj vse moram zdaj vzet? Koruza – 3, 6, 9, 12, 15, 18, 21, 24, 27, 30. Aha, 10 paketov je v eni škatli, bom vzela celo. Čičerika. Da v voziček škatlo konzerivrane čičireke. Tuna. Pa nek kompot. Ananas je najbolj podoben dejanskemu sadežu, ampak mogoče je breskev manj vsiljiv okus? Lahko vsakega pol vzamem. Aha, grah. Ena, dva, tri, štiri, pet konzerv graha. Kje pa jih je še več?
Pred njo hodi gospa, ki ima v košari veliko graha.
ZOJA: Gospa? Oprostite. Vidim, da imate veliko graha. Ga slučajno nujno potrebujete, ali bi mi lahko odstopili nekaj konzerv?
GOSPA: Ja … ne vem, delala bom francosko, obiske dobimo, za ričet ga rabim. Glede na vse to, sem ga pomoje vzela premalo.
ZOJA: Pa res ne bi mogli malo manj francoske nardit? Mogoče lahko vzamete več zmrznjenega graha in mi prepustite konzerve? Veste, jaz kupujem konzerve za begunce, ki imajo zelo omejene možnosti kuhanja in mi pridejo v poštev res samo konzerve.
Po zvočniku se zasliši pisk in obvestilo: “Odpiramo blagajno 6. Prosimo, pomaknite se na blagajno 6.”
GOSPA: Mislim … prazniki so, povsod je gužva, vsem zmanjkuje zadev. Prav gotovo ga boste dobili v kateri drugi trgovini. Meni se pa tudi mudi domov kuhat. Se opravičujem.
ZOJA: Tudi vi ga boste dobili kje drugje … pa se mi zdi, da beguncem gre za preživetje, vaši obiski bojo pa preživeli brez francoske.
GOSPA: Joj, res bi, ampak sem vnuku obljubila francosko, drugače sploh noče jest zelenjave, to pa je rekel, da bo. Pa zakaj vam sploh to razlagam, prej bi šli kupovat in bi imeli več izbire. Odide.
ZOJA kriči za njo: Saj bi prišla prej, ampak sem raje pomagala še s štetjem daril za socialno ogrožene!! Kam se vam pa tako mudi zdaj? Pred slabo vestjo, verjetno, a ne? Ko boste jedli francosko, se boste spomnili vseh lačnih ust, ki ste jim odrekli hrano!!! Ugotovi, da jo ljudje v trgovini postrani gledajo. Ja, dajte buljit v punco, ki pomaga! Jaz sem čudna in ne vi, ja!!!
VARNOSTNIK: Gospodična, je kak problem?
ZOJA: Ja, premalo stvari imate na zalogi. Imate še kaj graha kje?
VARNOSTNIK: Gospodična, jaz nisem skladiščnik. Pojma nimam. Vprašajte prodajalko.
ZOJA: Ja kje pa je katera?
VARNOSTNIK: Tam pri oblačilih vidim eno.
ZOJA: Pardon, gospa prodajalka! Pardon! Imate še kaj graha kje?
PRODAJALKA: Če ga ni na polici,…
ZOJA: Ooo, kaj pa mate od oblačil? Pižame in posteljnino, res? Kaj pa mislite, da si bodo ljudje na socialnem dnu s tem počeli?? Nimajo se s čem pokrit, ampak rjuha bo pa mela tematski božični vzorec. Neverjetno.
PRODAJALKA: Za vsake praznike dobimo tematske artikle… Kdo pa potem to kupi, pa ne vem… Mogoče se pa lahko s tem pokrijejo?
ZOJA: Ja absolutno, saj to človeka res ogreje, vi verjetno tudi samo s tem pokriti spite, ne? Za begunce je pač vsem vseeno. Naj kr crknejo od mraza in lakote v tunelu! Še dobro, da jim jaz vozim hrano in odeje.
VARNOSTNIK: No, lepo, da radi pomagate. Bodite solidarni še do ljudi v tej trgovini in nehajte kričat.
ZOJA: Ja, ker to sta pa res dve primerljivi situaciji! Ignoranca pa taka!
VARNOSTNIK: Gospodična, nehajte kričati, ker vas bom moral žal pospremit do izhoda.
ZOJA: Še to! Nas aktiviste bi vsi dali zapret! Prekleta država in sistem!
VARNOSTNIK: Zadnjič vas opozarjam.
ZOJA: Saj grem, ne bi vam dala tega zadovoljstva. Sama sebi. Konzerve mam, kruh mam, čaj mam, samo še nekaj za umivanje kupim in jogurte. Ja pa verjetno nekaj za na kruh, ne. Margarino? Mogoče kak narezek?
Zoja besno potiska voziček do hladilnika, noter zmeče enih 5 margarin in več narezkov. Odhiti še po dve ogromni, kilski embalaži marmelade, voziček pa pusti pri hladilniku. Ko se vrača nazaj, opazi dve osebi, ki hočeta premaknit njen voziček.
ZOJA: Hej! Kaj pa počneta? To je moj voziček! A zdaj bi pa še kradli beguncem? Ogabno!
Zgrabi voziček in odhiti proti izdelkom za higieno, osebi pa jo samo presenečeno gledata in nato stopita do ročaja za hladilnik in ga odpreta. Ko gre Zoja mimo jogurtov, hitro v voziček vrže en karton grškega jogurta. Zdaj je voziček že tako poln, da ne more več hitet in z velikim naporom potiska voziček po trgovini. Na poti do blagajne se ustavi še pri milu in v voziček naloži še kup trdih mil in en vez šamponov. Vedno počasneje hodi proti blagajni. Ko pride na vrsto, dolgo in počasi zlaga stvari na tekoči trak, blagajničarka pa jih hitro skenira in potem čaka naslednji artikel.
ZOJA: Se opravičujem, ampak ne morem hitreje. Pomaga pa mi tudi nihče ne.
PRODAJALKA: V redu je, ampak lahko pa daste tudi samo en izdelek istega tipa na tekoči trak, saj jaz moram samo prepoznat artikel, količino lahko ročno vtipkam.
ZOJA: Ja hvala, lahko bi mi to povedali že na začetku, da se ne bi tako mučila.
Prodajalka nič ne reče in dalje skenira izdelke. Zoja je končno vse naložila na trak in sedaj hiti pospravljati nazaj v voziček.
PRODAJALKA: To bo 47 evrov in 64 centov. Kartica ali gotovina?
ZOJA: Gotovina. Samo malo še počakajte, da pospravim stvari.
Še nekaj časa mine, da Zoja cel nakup vrne v voziček, nekaj je zložila v vrečke, nekaj pa pustila v kartonih.
Izvolite 50 evrov. Ostanek pa obdržite.
PRODAJALKA: Hvala, nasvidenje.
ZOJA: Kako pa naj zdaj vse te stvari odnesem v pisarno? Gospa, si lahko sposodim voziček, prosim? Ne morem vsega nest naenkrat. Ga vrnem popoldne.
PRODAJALKA: Žal vam jaz tega ne morem dovolit. Če mi vsaj ne bi nič rekli …
ZOJA: Aha zdaj pa sem kaznovana, ker ne goljufam? Idiotizem. Bi mi lahko kdo pomagal to nest? Saj ni daleč.
Se obrne do najbližje osebe.
Gospod? Bi mi lahko to prosim pomagali nest? Ali pa me zapeljali na Poljane? Pol ure bi vam vzelo vse skupaj.
Zasliši se poskakovanje ključev in do Zoje ponovno pristopi Varnostnik.
VARNOSTNIK: Gospodična, kaj sva se pogovarjala glede nadlegovanja strank?
ZOJA: Nič ne nadlegujem, gospoda sem popolnoma spoštljivo prosila za uslugo.
VARNOSTNIK: Gospodična, prosim če vzamete svoje stvari in odidete.
ZOJA: Ja saj bi, pa ne zmorem nest vsega tega!
VARNOSTNIK: Z vozičkom lahko stvari zapeljete do avta.
ZOJA: Avta, ja, kakšnega avta. A me imate vi slučajno za onesnaževalko okolja? Tukaj par sto metrov naprej je zbirno mesto, samo tja pa nazaj bi šla z vozičkom.
VARNOSTNIK: Žal vam tega ne morem dovolit.
ZOJA: Ja kaj, a naj stokrat hodim sem in tja, vmes pa mi bo kdo še pokradel vse?
VARNOSTNIK: Pol pa avtobus ali taksi.
ZOJA: Taksi je verjetno še naboljša izbira. Šit. Nič gotovine nimam. Niti evra.
VARNOSTNIK: O tem bi žal morali prej razmišljat.
ZOJA: Spet ta ignoranca do ljudi v stiski. Kako ste lahko tako brezsrčni? Raje mi povejte, kje je tu kak bankomat.
VARNOSTNIK: Mislim, da je tu malo naprej od pošte.
ZOJA: Pa kaj vi veste, kje je to? Potem sem je že skoraj na polovici poti.
VARNOSTNIK: Potem boste pa morali na avtobus, ni druge.
ZOJA: Neverjetno, res. Kako pa naj na avtobus zložim vse to?
VARNOSTNIK: Če boste prijazni, vam bo kdo pomagal.
ZOJA: ČE bom prijazna? Pa če sem nakupla hrano za 50 beguncev, a ni očitno, da sem prijazna?
VARNOSTNIK: Ne vsem. Lep dan.
