Vojna in mir
Sliši se pokanje,
drva gorijo v kaminu.
Sliši se jok,
plašnega hrta
iz previsokega kavča.
Šepetaje me opozoriš:
»Pes joče.«
Tiho vstanem.
»Pridi, vse je v redu, saj zmoreš.«
Filter
Ko mi rečeš:
»Si pa res razvajena.«
Je moj odgovor:
»Nisi vedel?
V družbi kroži,
naziv:
sponzoruša.«
Vklopim filter.
Vse slišim,
ne poslušam.
Toleranca
Drevo,
v gozdu,
visi levo,
visi desno.
Dva,
nista enaka.
Vsak po svoje,
čudovita.
Jaz,
ženska,
med ljudmi.
Dlakava,
zlorabljena,
travmatizirana.
Trans me vpraša:
»Kako pa kaj ti?«
Pesmi so nastajale na večmesečnih delavnicah Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Delavnice potekajo pod skupnim naslovom Kako shaja moje telo?, s poudarkom na krhkosti (ženskega) telesa. Iz delavnice v delavnico udeleženke in udeleženci prebirajo tekste, nazadnje roman Adriane Kuči, z naslovom Ime mi je Sarajevo. Pesmi, kratki prozni zapisi in refleksije so povzemali motive vojne, migracij, nasilja, materinstva, partnerskih razmerij …
