Alenka Jovanovski je po koncu izkušnje akademskega sveta dobila brco v rit, da se spopade s svojim strahom, ali zmore biti to, kar je, uporabljati svoj glas brez vklapljanja skritih cenzorjev in dušilcev, ki vsaka sporočila in pogovor s sabo kodirajo in priredijo v sprejemljiva ali všečna besedila. John Malkovich, njen stari znanec, je eden takšnih cenzorjev-parazitov, ki nam svet z drobnimi lažmi in programi spreminjajo v znanstveno fantastiko, grozljivko - mi verjamemo, da gledamo film, zapravljamo pa svoje življenje .Ko bi svojo biografijo lahko narisala, bi to bila ravna črta ... in njena prekinitev ... in to, da črta začne utripati tako kot na kardiogramu živega srca. To naj bo torej biografija, katere tok se zaobrne, od konca k začetku, od konca k trenutku, v katerem sem v edino v zavedanju lahko to, kar sem. Takšni trenutki pa so tudi trenutki, ko se zgodi pesem.
