Življenje ni film niti roman, ni treba, da bi imelo vsako, prav vsako dejanje jasen razlog, kaj šele opravičilo.

Odlomek iz romana Hiša brez ogledal Simone Klemenčič. Založba Litera, 2021

Vstop v romaneskni svet Amplitude Nataše Sukič je nenavadna izkušnja. Predvsem zato, ker delo ob prvem vtisu ne deluje povsem kot roman, postavlja nas pred »žanrsko dilemo«, ob kateri se sprašujemo ali gre morebiti za kratko prozo, za fragmentarne refleksije, vtise ali zapise.

Pogrešala sem šolo. Prvič v življenju sem pogrešala šolo, in kmalu sem ugotovila, da jo pogreša tudi Nina, tudi Amra, tudi vsi drugi iz naše družbe. Takrat tega nisem razumela. Zdaj vem, da nisem pogrešala šole. Pogrešala sem normalnost.

Zdaj, ko ni nikogar / več na svetu polno. / Ko je vse zdrselo po zlu. / Se zavlečeš v sredo nebitja.

Ne vem, kaj se zadnje čase dogaja z mano in zakaj, za boga milega, toliko razmišljam o stvareh. Ali ni zanikanje, kakorkoli obrneš, najboljša možna odločitev?

Anete Melece, je zgodbo o Olgi, ki je nezmožna premika in je ujeta v coni udobja znotraj svojega kioska, primarno upodobila v obliki kratkega animiranega filma. Po pozitivnih odzivih in množici nagrad je filmček uspešno pretvorila še v slikaniški format.

In če sem iskrena, kar večinoma nisem, marsikaj v življenju počnem, da se izognem sebi. To pa je dandanes tako enostavno, veliko bolj enostavno, kot je bilo kdaj prej.

mislim, da me preganja biti john malkovich. / svetoval si mi, naj si ogledam ta smešni film, / ampak moj pirate bay zahteva plačilo