V prvi polovici drame Hotelska soba se srečamo z mladim moškim po imenu Jaka in korpulentnim Gospodom Vidmarjem v poznih štiridesetih. Kaj je med njima? Kdo komu kaj prikriva? Ali sploh kdo komu kaj prikriva?

nebo pod vodo, naposled, ni zares zbirka pesmi, pač pa kontinuiteta besede, ki nima cilja ponikniti ali se zaključiti v klasičnem »konceptu«. Zgolj pove, kar ima, po svoje, »v drugačni obliki«, z lastnimi prekinitvami – brez prekinitev.

Nisem na nek način želel preveč o tem razmišljati, kaj se tam v oni rupi na Studencih dogaja, vseeno pa v takem dreku, ko gre za nohte, človek rep med noge stisne.

Anthony je ravno dopolnil štirinajst let. Za zajtrk je zbasal vase celo francosko štruco s topljenimi sirčki. Ponoči je včasih s slušalkami na ušesih pisal pesmi. Imel je zatežene starše. Z novim šolskim letom bo šel v deveti razred.

Dramsko besedilo Žalostinke predstavi vsakdanje oziroma univerzalne situacije, skozi katere razpira družbene probleme.

Poglavje, v katerem izvemo, zakaj je Dino spizdil čez mejo in kako se je ekipa znebila trupla.

Na prst letošnjega mrliča / obešam risalni list, / navaden pisarniški je premajhen / za vse prečrtane začetke.

Vesna Liponik v svojem besedilu obravnava delo Zamolčane zgodovine in njegova spoznanja uporabi za analizo nekaterih sodobnih biografskih del, da pokaže, na kakšne načine je zgodovinopisje pogosto seksistično ter homofobno.

Poglavje, v katerem izvemo, da je Dino izginil, v katerem se naš junak po dolgo časa iskreno pogovori z bratom in v katerem je Vesnin oče poklical, da je Vesna nekaj vzela.