Maja Drolec ob branju reflektira novo pesniško zbirko Iva Svetine: Smisel rože.

Bela in črna sta ne-barvi, prva evocira prisotnost, druga odsotnost barv. Bela je barva popolnosti, pravičnosti, enakosti in nepristranskosti, nedolžnosti in polnosti, odprtih možnosti novega začetka. Preprosta je, zato spominja na mladost in notranje očiščuje.

Svoje življenje že cel teden spravlja v velike in malo manjše škatle. Koliko reči se je nabralo. Čeprav je znana po tem, da brez pomislekov meče stran vso navlako. Vsaj tisto fizično. Seli se namreč že devetič.

Pesem iz pesniške zbirke Zdenka Kodriča - Slovenski Faust. Sinoči (Litera 2022)

Sogovornica tokratnega podkasta doktorica Vesna Mikolič je izjemna poznavalka besed. Je jezikoslovka, profesorica slovenskega in italijanskega jezika, tudi esejistka in publicistka, pa predstojnica Inštituta za jezikoslovne študije ZRS Koper in predavateljica na katedri za slovenski jezik in književnost Univerze v Trstu.

Pomislim, da je v vseh oblakih na nebu, ki se okoli zemlje ovijajo kot tančica sveta, vsak trenutek za nič manj kot za šest Sredozemskih morij vode. Da se voda materializira v zraku, zrak v vodi.

Plamen utira pot, ogenj očiščuje in prerojeva. Simbolizira tako ljubezenske kot morilske strasti, spolni akt, topi in tali obrambe, zakritja in ovoje. Človeka osvobaja okov usode, teži v nebo, k resničnemu, ki spet rojeva.

Dr. Nijaz Ibrulj ob romanu Adriane Kući: Ime mi je Sarajevo.

Že nekaj časa ni več občutila silovite zaljubljenosti, za katero je sprva mislila, da se je zlepa ne bo znebila. Nič več ni bilo poletnih neviht, ko na nebu zasije mavrica v razkošju barv, razpotegnjena na široko, od enega roba zaliva do drugega.